Ko sem bila mlajša, sem vedela, da obstaja barva za obrvi, a res nikoli nisem imela priložnosti to preizkusiti. Barva za obrvi je bilo nekaj, kar niti nisem vedela, kako je izgledal. Veliko mojih sošolk je v srednji šoli že uporabljalo to in res mi ni bilo jasno, kako naj bi to izgledalo, saj je izgledalo, kot da so se naličile.
Šele kasneje sem ugotovila, da so vse uporabljale barvo za obrvi in da je to zadeva, ki se ne zbriše takoj. Seveda mi je bilo to zelo fascinantno, a sama sem vedela, da v tistem obdobju tega res nisem potrebovala. Potem pa sem začela hoditi na faks in tudi začela delati preko študentskega dela. To je pomenilo, da bom vsak dan videvala nove ljudi ter dela okoli ljudi. Zato sem potrebovala neko rutino z ličili zato da ne bom izgledala preveč preprosto in otročja. Ličila so mi namreč res pomagala pri temu, da sem izgledala bolj odraslo in ne zelo otročje. Je pa tudi res, da sem zelo hitro ugotovila, da mi pri ličenju največ časa vzame obrvi.
Tega sem se seveda morala znebiti, saj sem že tako ali drugače morala ostajati res zelo zgodaj, saj sem začela delati že ob šesti uri zjutraj. To je zame pomenilo, da sem morala ostati vsaj ob 4. Zato da sem potem ujela vlak, ki me je pripeljal do mesta in potem sem imela še nekaj pešpoti do službe. Po službi pa me je seveda čakal še faks. Ravno zato sem vedela, da bo ličenja moralo biti precej krajše in zato je bila barva za obrvi v tem obdobju zame res idealna. Barva za obrvi mi je prihranila res zelo veliko časa, saj sem jo uporabila le enkrat na teden in moje obrvi so zgledale tako celotni teden. To mi je prihranilo res zelo veliko časa in denarja. Barva za obrvi je bila v mojem primeru največkrat uporabljena zvečer, zato da sem potem zjutraj bila že pripravljena za službo.
