Že od nekdaj sem rada gledala dedka, kako je elektroerozija predstavljala njegov glavni hobi. Če bi se mu življenje obrnilo le za hipec drugače, verjamem, da bi bila elektroerozija njegova primarna služba, a žal je igralo kar nekaj dejavnikov, da je prišlo tako kot je.
Navsezadnje sam večkrat ponavlja, da mu je še tako najboljše, saj se mu elektroerozija ravno zaradi tega ni zamerila, saj če bi hodil v takšno službo, bi jo moral opravljati tudi takrat, ko mu ne bi bilo in prav tako bi se je tudi kar hitro naveličal. Tako pa je svoje primarno delo opravljal med ljudmi, kjer je bil komercialist pri določeni firmi. Na parceli svoje hiše, je imel dodatno klet ali kot nekakšno garažo, ki pa je imel v njej vse pripravljeno in vso obvezno opremo, za elektroerozijo. Vse si je pripravil in sestavil sam.
Glede teh tvari je res bl priden in prav zares je užival v svojem delu, saj se je to opazilo že takoj, ko si stopil notri v njegovo delavnico. Prav tako, so delavnico krasili njegovi izdelki in pa razne tehnične skice, raznoraznih oblik in vzorcev. Velikokrat se je tudi že zgodilo, da je mimo prišel kakšen sosed, ki je vedel da je elektroerozija za našega deda nekaj zelo strastnega. Ravno iz tega razloga, se je tudi že velikokrat zgodilo, da smo tudi mi dobili, na račun njegovega dela kakšno darilo, saj plačila ni nikoli zahteval. Tako je velikokrat delal kakšne kovane ograje, ali pa tudi kakšne dekoracijske elemente, ki so šle velikokrat na kakšna vrata ali okna, ali pa tudi na steno.
Najraje je delal kakšne drobne detajle, kot so raznorazni obešalniki za steno, ali pa kakšen krat tudi stojalo za dežnike. Zelo rad je imel kovino in es jo je obvladal. Tako je bila njegova elektroerozija usmerjena v bolj dekorativne namene.