Zame že vsi v družini pravijo, da enostavno preveč kompliciram. Veliko let sem imela temne kodraste lase in sedaj se ne počutim več dobro. Ne vem, zakaj, ne znam opisati, vendar vedno, ko se pogledam v ogledalo, mi gre moja pričeska na živce. Po navadi sem si še nekako všeč takoj, ko si lase umijem, potem pa ne več. Moji pravijo, da si ne predstavljajo, da bi imela drugačno pričesko, ker so me od nekdaj takšne navajeni, sama pa vem, da potrebujem spremembo.
Vzela sem si čas in šla preko spleta gledat pričeske, kakšno bi si jaz sploh želela. Prišla sem na idejo, da želim postati plavolasa. Ko sem jaz to povedala moji družini, je bila šokirana. Prepričani so bili, da mi to nikakor ne bo pasalo. To pa me je še bolj razjezilo, tako da sem se odločila, da si bom naredila prav to. To je bila zame velika sprememba, seveda me je bilo strah. Saj sem po eni strani mnenja, da ima človek določen stil, ki se mu najbolj poda. In jaz sem bila vedno temna in kodrasta. Takšne se me vsi spominjajo. Kako bodo odreagirali, ko me bodo sedaj videli blond in ravno ne vem, vem pa, da to potrebujem.
Če pa bom videla, da je to bila napaka, kakšen problem pa je, da se ponovno pobarvam na temno in spet imam kodre. To pa res ni noben problem. Tudi mene je skrbelo, če si bom všeč, vendar je bila želja po spremembi prevelika, da tega ne bi naredila. Upam, da mi ne bo žal, da bom videla, da sem imela prav in da bi morala že celo življenje biti plavolasa in ravna. Mogoče pa le uspe in bom zadovoljna.